Čista kozmetika ne sme biti trend. Čista kozmetika mora biti edina alternativa!
Čista kozmetika oziroma »Clean cosmetic«, »Clean Beauty« je trend, ki se je v tujini že vsekakor dobro uveljavil in pri NABIE ponosno sledimo tej filozofiji. Čisto. Očiščeno vsega odvečnega…
In kaj pomeni pojem čista kozmetika – je to naravno, je to organsko, je to vegansko, je to netestirano na živalih,…?
Ker o čisti kozmetiki ni neke uradne definicije, si vsako podjetje postavlja svoje definicije in standarde. Vendar pa so neke skupne točke, ki definirajo neko kozmetiko kot »čisto«.
Čista kozmetika mora zadostovati vsaj dvema kriterijema:
- Ne-toksične sestavine
V svoji osnovi čista kozmetika pomeni, da lahko uporabljamo nek proizvod ne da bi pri tem tvegali svoje zdravje. Proizvodi morajo vsebovati le sestavine, ki so varne in ne-toksične.
- Transparentno označevanje
Sestavine morajo biti na embalaži transaprentno navedene. Primer ne-transparentne navedbe je npr. izraz parfum/dišava oz. fragnance. Zaradi pomanjkljive regulacije na tem področju, lahko pod ta izraz lahko podjetja skrijejo marsikaj. Drug primer je npr. zavajanje z zvenečimi pridevniki, kot je npr. naravno, ekološko, organsko – ta praksa je precej razširjena in je dobila celo svoj izraz »greenwashing«.
Čista kozmetika enostavno ne vsebuje skrivnih sestavin in predvsem ne trdi, da je nekaj kar ni.
Čista kozmetika je sinonim za ne-toksično kozmetiko.
Čista kozmetika ni treba, da je naravna ali organska, dokler so sintetične sestavine varne in ne-toksične.
Naravno, organsko ne pomeni nujno tudi varno. Npr. jesenski podlesek je 100% naraven, a zaradi njega vsako leto umre kakšen človek v Sloveniji. Velike dežen je 100% naraven, a ob stiku s kožo povzroča opeklinam podobne mehurje, ki ponavadi zahtevajo zdravniško oskrbo… in še bi lahko naštevali. Tudi narava ima močne strupene snovi in naravna, kakor tudi organska kozmetika ni nikakršno zagotovilo, da je tudi varna.
Čista kozmetika ni nujno, da je 100% popolna. Ni treba, da je popolnoma naravna, brez konzervansov in podobnega. Čista kozmetika pomeni varna kozmetika, da odstranimo iz vsakdanjega življenja kolikor se le da strupov. Čista kozmetika je tudi stvar ozaveščanja – zaradi pomanjkljive regulacije na področju kozmetične industrije, najdemo v proizvodih za vsakodnevno nego včasih zelo strašljive sestavine. Sestavine, ki lahko povzročajo raka, dermatitis, alergije in celo vrsto zdravstvenih težav. To pomeni, da je skrb za varnost izdelkov prepuščena potrošniku. Zato je ozaveščanje zelo pomembno in pri NABIE smo poleg same proizvodnje čistih, neškodljivih izdelkov usmerjeni tudi v tovrstno ozaveščanje.
Ali mora biti čista kozmetika NARAVNA?
Dolgo časa je veljalo, da je so zvezde čiste kozmetike izdelki, ki vsebujejo le naravne sestavine. »Brez konzervansov« je bila še ena izmed paradnih trditev.
Vendar je odgovor NE, čista kozmetika ni nujno, da je le iz naravnih sestavin.
Kozmetična znanost se pospešeno razvija in danes poznamo že vrsto varnih sintetičnih sestavin, tudi varnih sintetičnih konzervansov.
V bistvu bi vsak kozmetični izdelek moral vsebovati neke vrste varen konzervans, da vzdržuje stabilnost izdelka. Drugače lahko pride do porušenja sestave in kemičnega reagiranja med (tudi čisto naravnimi) sestavinami, kar lahko privede tudi do morebitnih toksičnih učinkov.
Dokler so sestavine ne-toksične in dokazano varne, so lahko del čiste kozmetike.
Ali mora biti čista kozmetika ORGANSKA ?
Podobno kot naravna kozmetika je tudi organska kozmetika pogosto zamešana s pojmom čista kozmetika. Tako kot pri hrani – organske sestavine ponujajo mnogo prednosti, vendar tudi ne-organske sestavine so lahko prav tako varne.
Torej NE, čista kozmetika ni nujno, da je le iz organskih sestavin.
Čista kozmetika je LAHKO organska, ni pa to zahteva. Vsekakor pa je zahteva, da so sestavine VARNE – ne glede na to, ali so organske ali ne.
Ali mora biti čista kozmetika ZELENA (»Green Beauty«)?
Zelena kozmetika je precej nedefiniran pojem, zadeva pa lahko botanično kozmetiko, vegansko, netestirano na živalih, okolju prijazno in trajnostno pridobivanje surovin.
Čeprav izdelek združuje vse skoraj našteto, kar se sliši odlično – ni nujno, da je čist, če vsebuje toksične sestavine. In obratno – če izdelek vsebuje le varne sestavine, ki so konvencionalno pridobljene iz živalskih proizvodov (npr. čebelji vosek, med, svila,…) – je izdelek vseeno čist, čeprav ni »zelen«.
NARAVNA, ORGANSKA, ZELENA kozmetika ni nujno, da je ČISTA in obratno ČISTA kozmetika ni nujno, da je NARAVNA, ORGANSKA in ZELENA, dokler je varna in transparentna.
Ker je na žalost varna uporaba kozmetike, zaradi slabe regulacije kozmetične industrije, prepuščena potrošniku v nadaljevanju predstavljamo še nekaj informacij.
Kaj je »Greenwashing« ?
Druga zahteva čiste kozmetike je transparentno označevanje.
Pri izbiri izdelkov, nam trditve kot so »samo naravne sestavine«, »naravno«, »organsko«, »ekološko«,… takoj padejo v oči. Potem pogledamo še ceno, ki je seveda nekoliko višja od »konkurence« in nam le potrdi, da to je pa res pravi, kvaliteten izdelek za nas. In niti ne preverjamo sestavin…Kupimo…
Kaj hitro se lahko se zgodi, da ob preverjanju sestavin kasneje doma (na voljo je kar nekaj spletnih strani, tudi aplikacij za pametne telefone, kjer lahko preverimo varnost sestavin kozmetičnih izdelkov) ugotovimo, da ta naša samo naravna kozmetika vsebuje alergene, iritante, hormonske motilce ali celo karcinogene.
Tako vedenje kozmetične industrije imenujemo »greenwashing« – kadar podjetje oglašuje svoje izdelke na način, da dobi potrošnik napačno sporočilo, da je njihov izdelek za njega in za okolje dober in varen – tako mnogo podjetij poskuša vplivati na potrošnike, ki so osveščeni in želijo skrbeti za svoje zdravje in okolje.
Namesto, da bi se podjetja trudila narediti dejansko dobre, zdrave proizvode, denar namenjajo za marketinške kampanje, kjer poskušajo dobiti pozornost osveščenih potrošnikov.
Zopet zaradi pomanjkljive regulacije tudi na področju označevanja kozmetičnih izdelkov, je presoja pravilnosti, kakovosti in varnosti prepuščena potrošniku. Najpogostejše oznake, ki so lahko zavajujoče (ni nujno, da so!) so: organsko, samo naravno, brez škodljivih kemikalij, hipoalergeno, ni testirano na živalih,…

10 sestavin, ki se jih moramo izogibati v velikem loku:
Če bi kot potrošnik želeli preučevati varnosti profil vsake kozmetične sestavine, se lahko cel dan ukvarjamo le s tem. Na žalost ne moremo zaupati niti vabljivim trditvam na embalaži, katalogih, letakih,…
Začnemo pa lahko z naštetimi 10 sestavinami, ki se jih moramo izogibati v velikem loku:
- Parabeni, kot so propilparaben, iozobutilparaben (Propylparaben, Iosobutylparaben)
- Parfumi/dišave
- Kemični UV filtri oktinoksat in oksibenzon (Octinoxate, Oxybenzone)
- Dietaniolamin (Diethanolamine -DEA)
- Triklozan (Triclosan)
- Ftalati, kot je dibutilftalat (Dibutylphtalate)
- Natrijev lauret sulfat (Sodium laureth sulfate – SLS)
- Formaldehid (Formaldehyde)
- Polietilen (PGE), npr. PGE-10 laurat (PGE-10 laurate)
- Butiliran hidroksianizol(Burylates hydroxyanisole – BHA)
V kozmetični industriji najemo ogromno netočnih informacij. Čista kozmetika NI enako naravna, organska, zelena…Čista kozmetika je enostavno VARNA in TRANSPARENTNA.
Zaradi slabe regulacije kozmetične industrije tudi na področju označevanja izdelkov, prav tako ne moremo verjeti oznakam na embalaži. Na srečo pa je vedno več potrošnikov ozaveščenih in od industrije zahteva kakovostne in varne proizvode. Smo še daleč od globalnih sprememb, a majhni koraki v to smer so vendarle vidni. Obstaja precej organizacij, spletnih strani, ki ozaveščajo potrošnika in kjer je moč najti informacije o varnosti/toskičnosti posameznih sestavin; tudi vedno več podjetij se usmerja v ČISTO kozmetiko in tako tudi NABIE sledi temu trendu – a ne zato, ker je to trend, ampak zato, ker nam je mar.