CBD ali kanabidiol je en izmed glavnih kanabinoidov naravno prisotnih v rastlini konoplje. Konopljo sestavlja 1064 učinkovin med katerimi je več kot 240 kanabinoidov (še vedno odkrivajo nove), nekateri psihoaktivni, velika večina pa ne-psihoaktivnih. Najbolj raziskana kanabinoida sta 9-delta-tetrahidrokanabinol (THC), ki je psihoaktiven in ga je možno tudi zlorabljati ter kanabidiol (CBD), ki NE povzroča intoksikacije in odvisnosti. Kanabinoidi imajo širok spekter učinkov, med drugimi lahko blažijo vnetja, kronične bolečine, umirjajo stres, delujejo anksiolitično (zmanjšujejo tesnobo), podpirajo imunski sistem, spodbujajo rast kosti in imajo varovalni učinek na živčevje.

Zanimivo je, da je naše telo praktično ustvarjeno za delovanje konoplje. Imamo namreč celoten regulatorni sistem s specifičnimi receptorji, na katerega učinkujejo kanabinoidi. Imenuje se endokanabinoidni sistem in je odgovoren za vzdrževanje homeostaze oziroma ravnotežja praktično vseh sistemov v telesu. Z razumevanjem le-tega lahko vidimo, zakaj nam konoplja lahko pomaga pri toliko različnih stvareh. Endokanabinoidni sistem med drugim uravnava:

• glavnino živčnih funkcij,
• razpoloženje,
• odziv na stres,
• bolečino,
• vnetja,
• metabolizem,
• apetit,
• spanje oziroma cirkadiani ritem,
• pomnenje in
• imunski odziv.

Poleg tega, da endokanabinoidni sistem uravnava glavnino živčnih funkcij, razpoloženje, odziv na stres, metabolizem, apetit, cirkadiani ritem (spanje), se vklopi tudi ob različnih poškodbah – tako fizičnih poškodbah, kot emocionalnih pretresih. Pri fizičnih poškodbah uravnava bolečinske dražljaje in nam tako sporoči, kje v telesu je poškodba nas tako ščiti pred dodatnimi poškodbami tega predela; pri emocianalnih pretresih pa nam omogoči pozabljanje ob travmatičnih izkušnjah – kar je ključnega pomena za trenutno funkcioniranje in preživetje in se lahko nato potem sčasoma v miru soočimo s to izkušnjo.
Endokanabinoidni sistem sestavljajo tri glavne komponente:

• Endokanabinoidi (kanabinoidi, ki se tvorijo v lastnem telesu)
• Kanabinoidni receptorji
• Encimi in proteini, ki sestavljajo, razbijajo in transportirajo endokanabinoide do receptorjev

Naše telo tvori lastne kanabinoide, ki jih zato imenujemo endokanabinoidi. Dva glavna endokanabinoida v telesu sta 2-AG in anandamid.
2-AG je najizdatnejši endokanabinoid v našem telesu in igra pomembno vlogo v uravnavanju apetita, imunskega sistema in obvladovanju bolečine. Med drugim je študija leta 2017 pokazala, da se ravni 2-AG v telesu močno povečajo ob orgazmu.

Pokazali so, da je anandamid vpleten v dvig razpoloženja in zmanjšanje depresije in anksioznosti, povezujejo pa ga tudi s ti. tekaško vznesenostjo, to je stanje evforije in zmanjšane dovzetnosti za bolečino po telesni vadbi.
Kanabinoidi iz konoplje reagirajo z istimi receptorji kot naši lastni endokanabinoidi. Receptor si lahko predstavljate kot ključavnico in kanabinoide kot ključ. Ko kanabinoid reagira z receptorjem, se v telesu sproži biokemični signal, ki privede do fiziološkega odgovora (npr. zmanjšanje bolečine ali anksioznosti).
Kanabinoidni receptorji so razporejeni praktično po celem telesu in ko se ravnotežje v katerem od teh sistemov poruši, se endokanabinoidni sistem aktivira in v telesu se po potrebi tvorijo endokanabinoidi, ki nam pomagajo zopet vzpostaviti ravnotežje. Dokazano je, da se ravni endokanabinoidov dvignejo kot odgovor na:

• stres,
• bolečino,
• tesnobo in
• vnetje

in nam tako omogočajo, da delujemo tudi v izrednih okoliščinah. Vendar, če smo izpostavljeni dolgotrajnim stresnim dražljajem, lahko naš endokanabinoidni sistem enostavno ne zmore več, kar lahko privede do cele vrste zdravstvenih težav. Tu nam lahko na pomoč priskočijo rastlinski kanabinoidi.
Kanabinoidi iz konoplje različno delujejo na naš endokanabinoidni sistem. CBD večinoma deluje na endokanabinoidni sistem tako, da blokira encime, ki razgrajujejo naše lastne endokanabinoide. Tako CBD dviguje ravni naših lastnih endokanabinoidov, kar lahko pripomore k ublažitvi raznovrstnih zdravstvenih težav.
CBD pa ima za nameček še kompleksnejši mehanizem delovanja, saj poleg vpliva na endokanabinoidni sistem deluje še na druge sisteme in receptorje, med drugim:

• stimulira vaniloidne receptorje tipa 1 (TRPV1) ki ima vlogo pri zaznavanju in uravnavanju telesne temperature in nocicepciji (aktivnost živčnih poti, ki sodelujejo pri prevajanju bolečinskih dražljajev) ter pri zaviranje epileptogene aktivnosti v možganih. Raziskave kažejo, da z vezavo na te receptorje CBD zmanjša epileptično aktivnost v možganih in s tem posledično lahko zmanjša število in pogostnost epileptičnih napadov.
• stimulira vaniloidne recptorje tipa 2 (TRPV2), ki ima vlogo v odgovoru organizma na rakave celice, imunskem odgovoru, v homeostazi glukoze, pri delovanju celic srčne mišice, stimulira endogeno signaliziranje adenozina, ki ima po raziskavah vlogo pri lajšanju glavobolov/migren, vzpostavljanju primernega ritma srca, ima protivnetno delovanje, spodbuja krepitev las in ima vlogo pri regulaciji spanja
• stimulira serotoninski receptor 5-HT1A, ki se nahaja v možganih in ima med drugim vlogo v nevromodulaciji, pri centralno mediiranem znižanju krvnega pritiska in srčnega utripa, pri lajšanju anksioznosti in depresije ter dviguje ravni dopamina v določenih možganskih predelih. V raziskavah so pokazali še vlogo 5-HT1A pri zmanjšanem agresivnem vedenju, povečanih socialnih veščinah, zmanjšanju impulzivnosti, zmanjšanemu vnosu hrane, itd…
  inhibira GPR55, kar ima vlogo pri spopadanju z rakom, po najnovejših raziskavah (2020) pa je vpleten tudi v vpliv CBD pri epilepsiji stimulira PPRARgama in nekatere podtipe glicinskih receptorjev.

Ljudje imamo različen bazalni »endokanabinoidni tonus«, kar se nanaša na obilje in stanje naših endokanabinoidov in receptorjev. Prehrana, življenjski stil in genetika imajo vsi vpliv na naš endokanabinoidni tonus – zato niti dva človeka nimata čisto enakega endokanabinoidnega sistema. Poleg tega, da imamo različne bazalne ravni endokanabinoidov, imamo tudi encime, ki razgrajujejo te endokanabinoide v različni meri. Zaradi tega vsak človek drugače reagira na različne metode aplikacije in doze. Tako pri konoplji in CBD ni univerzalne doze, univerzalnega protokola in je včasih potrebnega nekaj eksperimentiranja, da ugotovimo kako se naš endokanabinoidni sitem najbolje odziva na konopljo/CBD.