Malokdo ve, da je bil kanabidiol (CBD) prvi izoliran kanabinoid iz konoplje. Že leta 1940 ga je izoliral Roger Adams, a ni opisal njegove kemične strukture. Tako se za uradno odkritje šteje leto 1964, ko je dr. Raphael Mechoulam izoliral, kemično opredelil in raziskoval oba glavna kanabinoida v konoplji – THC in CBD. Ni trajalo dolgo, preden je ugotovil, da se učinka obeh kanabinoidov razlikujeta. S tem odkritjem se je zanimanje za uporabo konoplje v terapevtske namene izrazito povečalo in v sredini 70ih let prejšnjega stoletja doseglo vrh. Nato je sledil upad, ponovno zanimanje za konopljo pa se je okrepilo v zgodnjih 90-ih letih 20. stoletja z odkritjem specifičnih receptorjev za kanabinoide v našem živčnem sistemu ter s posledičnim odkritjem endogenega kanabinoida anandamida.
Do odkritja in opredelitve aktivnih učinkovin v konoplji leta 1964 se je raziskovalo njene učinke v okviru celotne rastline oziroma njenih ekstraktov in zato v zgodovinskih opisih učinke konoplje lahko gledamo le v celoti, z opredelitvijo THC in CBD pa so se lahko začele raziskave učinkov posameznih kanabinoidov. Dolga leta je THC držal primat kot glavna aktivna učinkovina v konoplji, čeprav je bila že leta 1980 opravljena prva resna raziskava, ki je pokazala pozitivne učinke CBD pri zdravljenju epilepsije.

Poznamo vrste konoplje: sativa, indica ter ruderalis, ki se razlikujejo po morfoloških lastnostih (nekateri zagovarjajo, da so to samostojne vrste, a prepustimo to botanikom…), ne definirajo pa jih vsebnosti posameznih kanabinoidov ali njihovi učinki. Glede na namen uporabe sta se nekako umetno ustvarila izraza »industrijska« konoplja in »medicinska konoplja«, razlikujeta pa se predvsem po vsebnosti THC (pod ali nad zakonsko dovoljeno mejo, ki je v Sloveniji 0.2 % THC). CBD kapljice/smolo pridobivajo iz ti. »industrijske konoplje«, ki vsebuje manj kot 0,2% THC in tako ne povzroča psihoaktivnih učinkov.

Industrijska konoplja nima psihoaktivnih učinkov – ne »zadane«, vsebuje CBD in manj kot 0.2 % THC, iz nje pridobivajo CBD kapljice in smolo

Medicinska poleg CBD vsebuje tudi večje količine THC (v različnih razmerjih), ponavadi »zadane« in se uporablja z namenom zdravljenja

Rekreativna marihuana poleg CBD vsebuje tudi večje količine THC (v različnih razmerjih), ponavadi »zadane« in se uporablja z namenom užitka (rekreativna uporaba)

Konoplja (Cannabis sativa) je rastlina, ki sodi v družino Konopljevk (Cannabaceae), kamor sodi npr. tudi hmelj. Je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, kar pomeni, da je ena rastlina moška, ena pa ženska. Konoplja raste hitro, je močna, odporna rastlina, ki ne potrebuje posebnih klimatskih pogojev. Konoplja obsega 3 podvrste:

• Cannabis sativa ssp. sativa,
• Cannabis sativa ssp. indica in
• Cannabis sativa ssp. ruderalis

Indica vs. sativa
Indica je manjša, ima širše liste, krajši cikel cvetenja in je zato primerna za hladnejša podnebja; sativa je večja rastlina, ima daljšo sezono cvetenja in je primernejša za podnebja z dolgo rastno sezono; ruderalis je manj razširjena podvrsta, ki izvira iz Sibirije in severne Himalaje in je najmanjša od vseh treh. Za razliko od drugih dveh vrst, cvetenje ni odvisno od svetlobnega cikla, temveč od zrelosti rastline. Vsebuje manj THC kot sativa in indica, zato v preteklosti ni bila zanimiva za gojenje za rekreativno uporabo; ker pa ima zelo majhna stebla (zraste do največ 60 cm), prav tako ni bila zanimiva za gojenje v industrijske namene. Vsebuje malo THC in več CBD in kot divja rastlina v Evropi raste v Ukrajini, Litvi, Belorusiji, Latviji in Estoniji.
Uveljavljeno je razlikovanje med indico in sativo kot:

• indica – uspavalna
• sativa – poživljajoča, kreativna

Vendar pa je spekter učinkov odvisen od mnogih dejavnikov:

• od razmerja vsebnosti posameznih kanabinoidov, terpenov in ostalih substanc,
• od naše telesne biokemije,
• tolerance,
• doze in
• načina uživanja.

Uspavalni oziroma poživljajoči učinek posamezne vrste konoplje naj ne bi bil odvisen od vrste in količine kanabinoidov, temveč naj bi bil za uspavalni učinek indice odgovoren terpen mircen, za poživljajoč učinek sative pa visoka vsebnost limonena. Terpena, ki jo v določeni meri najdemo tudi v rožmarinu, origanu, popru, zeleni, muškatnem orešku,… oziroma v limoni, komarčku, kumini, meti, žajblu, baziliki… V zadnjem času pa je praktično nesmiselno govoriti o indici ali sativi, saj prevladujejo križanci (hibridi) in sicer indica dominanti ali sativa dominanti. Kar pa niti ni tako pomembno, saj bi bilo bolj pravilno razlikovanje posameznih rastlin glede na njihovo biokemično sestavo (kvalitativna in kvantitativna vsebnost kanabinoidov, terpenov in ostalih substanc).

Industrijska vs. medicinska konoplja vs. konoplja za rekreativno uporabo

Izraza industrijska konoplja in medicinska konoplja sta nekako umetno ustvarjena zaradi lažjega razlikovanja namena uporabe, ne odražata pa različnih vrst ali sort konoplje. Kot, če bi rod citrusov, razdelili na vrsto sladki citrusi in vrsto kisli citrusi. Za uporabo v terapevtske namene morata biti obe, tako »industrijska« kot »medicinska« gojeni in predelani pod kontroliranimi pogoji, da se zagotovi varnost za uporabnike.

Izraz industrijska konoplja (ang. hemp) se v splošnih tekstih nanaša na rastlino, ki vsebuje nižjo količino THC od zakonsko dovoljene (v Sloveniji 0,2% suhe mase) in tako NIMA psihoaktivnih učinkov ter se jo lahko legalno prideluje v določenih okoliščinah (potrebno posebno dovoljenje, določene sorte, najmanjša površina 0,3 ha). V preteklosti se je »industrijska« konoplja gojila predvsem, kot samo ime pove, za uporabo v industrijske namene – za proizvodnjo vrvi, blaga, papirja, hrane, kot gradbeni material,… saj so vlakna konoplje ena izmed najmočnejših naravnih vlaken na svetu, če ne že kar najmočnejša. V zadnjih letih pa se iz »industrijske« konoplje prideluje CBD kapljice in smolo.
I
zraz medicinska konoplja (ang. medical cannabis ali medical marijuana) se je uveljavil šele v zadnjem času in se nanaša na rastlino, ki se jo goji z namenom predelave in uporabe, kot že samo ime pove, v medicinske namene. Zajema ogromno število sort z različno definirami vsebnostmi in razmerji predvsem glavnih dveh kanabinoidov CBD in THC. V mnogih državah (med drugim v 17 državah v Evropi), v Sloveniji pa (še) ne, je gojenje, predelava in uporaba konoplje v medicinske namene legalna. Npr. na Nizozemskem Urad za medicinsko konopljo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje, goji 5 sort z različno točno definirano vsebnostjo THC oz. CBD (Bedrocan: Sativa, THC 22 %, CBD <1%, Bedrobinol: Sativa, THC 13,5 %, CBD <1 %, Bediol: Sativa THC 6.3 %, CBD 8 %, Bedica: Indica THC 14 %, CBD <1% ter Bedrolite THC <1 %, CBD 9 %).

Z izrazom rekreativna marihuana ali tudi trava, gandža,… pa v glavnem poimenujemo konopljo z višjo vsebnostjo psihoaktivnega THC (povprečje narašča, v zadnjih leti v Sloveniji okoli 16 %, včasih med 5 in 8%, v umetnih pogojih gojenja lahko dosežejo tudi do 30% THC ), gojeno z namenom rekreativne uporabe oziroma »zadetosti«.